Tropea, Pizzo

 Kalabrija je precej hribovita, tako da je na zahodni strani celine med Tirenskim morjem in vzpetino nad njim bolj malo prostora. Največ ga zavzemajo peščene plaže, ki so res privlačne. Dolge, bele, prazne, ki jih obliva modro morje. Cesta od Belmonteja proti jugu, po kateri sva se danes podala, je ozka in vijugasta, a prometa ni veliko. Le sem in tja kakšen divjak pridrvi po nasprotni strani, ko seka ovinke. Vidi se, da tod, razen izjemoma, ne živijo premožni ljudje. Hiše so slabe, nedograjene, veliko je zapuščenih, polja prerašča trava. Trava z obeh strani ceste sili na cestišče, ker večinoma ni pokošena. Občasno se mi je zdelo, ko da sva v avtopralnici, visoka trava pa je namesto krtač drsela ob avtu. 

Tropea me malo spominja na francoski Saint Tropez.  Enako je na "koncu sveta", do nje se pride po dolgi in ovinkasti cesti, na koncu pa nas pričaka malo bolj mondeno letovišče, polno turistov. Tudi cene so temu primerne. Za dve kavi (espresso in kapučino) sva v čisto navadnem barčku plačala 5 evrov, od tega je bila miza (tavola) 1 evro. Mesto se dviga visoko nad morjem, doli pa je sanjska plaža, lepše menda še nisem videla. Tudi kopalcev na njej je bilo presenetljivo veliko. Tropea je sicer znana tudi po čebuli (cipolla), ki jo ponujajo na vsakem koraku, cena je okrog 4 evre za kilogram. Je rdeče barve, večinoma izredno debela, podolgovata ali okrogla. Nisva si mogla kaj, da ne bi ob povratku iz Tropee tudi midva kupila en venec, da jo preskusiva. Ne verjamem, da je tako dobra, kot tista iz Jašići. Pa še nekaj domačega vina za pokušino.

Nazaj grede sva se ustavila še v mestu Pizzo, ki je precej manjše od Tropee, ne tako mondeno, a meni veliko prijetnejše za pohajkovanje po ozkih ulicah in stopniščih. V zelo prijetni gostilnici sva našla prosto mizo, imeli so dovolj izbire za F (meso) in za D. (morsko). Pa še lastnika sta bila zelo simpatična. In normalne cene. 

Jutri se za pet dni seliva v okolico Neaplja, torej se že počasi obračava proti domu.

Plaža v Tropei

Tropea

Pizzo