20. maj 2022

Matera, Altamura

 Matera, ki pravzaprav paše v sosednjo pokrajino Baziliko in ne v Apulijo, je zelo posebna. Zgleda kot velikansko mravljišče, polno lukenj, v katerih tudi prebivajo. Veliko mesto je, samo stari del obsega več kot pet kvadratnih kilometrov, vse je v lunjah in klancih. Ko sva kar uspešno parkirala blizu starega jedra, sva v informacijskem uradu naletela na zelo prijaznega uslužbenca, ki nama je dal zemljevid in precej koristnih napotkov. Menda so bili to dopoldne že štirje Slovenci v tem uradu. Precej sva skrajšala priporočene in označene turistične poti, a se vseeno močno nahodila. F je pravi heroj na teh stopnicah. 

Po Materi sva se odpeljala še v bližnjo Altamuro, ki se imenuje "mesto kruha", tako vsaj pravi tabla na zečetku mesta. Ker nama ga je ravno zmanjkalo, se je zdela Altamura pravi kraj za nakup novega. Kako sva se uštela! Prehodila sva celotno staro mestno jedro, precej zanemarjeno, a razen table, ki naj bi označevala staro pekarno Santa Caterina iz 18. stoletja, ki pa je gotovo že dolga leta zapuščena, ni prav nikjer dišalo po kruhu. Pravzaprav po ničemer, prej nasprotno. Na izhodu iz mesta pa je bil najin trud vseeno poplačan, ko sva naletela na odprto prodajalno kruha. Pred njo je bila naložena ogromna skladovnica drv, s katerimi naj bi kurili v krušni peči, kjer pečejo kruh. Imajo eno samo vrsto in obliko, le velikosti skruha e razlikujejo. Zgleda kot nekakšen ogromen kravjek.  Kruh je bel, mehak, skorja pa debela, zelo trda. Je dober, a tudi boljše smo že jedli. 

Ob vrnitvi "domov" sva posedela pred hišo ob kozarcu vina, a se je zaradi vetra precej shladilo, zato sva se preselila v kuhinjo, ko je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zelo zoprno. Telefoni bolj kot ne prazni. Lastnici sem poslala sporočilo in prosila za pomoč, ker je zgledalo, da je kratek stik v hiši, glede na to, da so na drugih kmetijah gorele luči. Ni se odzvala, torej sva šla s kurami spat. Zjutraj je bila situacija enaka, torej sva na hitro pospravila in se odpeljala proti Tarantu. Na poti naju je prestreglo sporočilo lastnice, da prihaja (ob pol desetih), a sem ji odgovorila, da sva že odšla. Slaba ocena za prenočišče Masseria chianca La gravine. Je že mimo, gremo boljšim nasproti.

Matera

Matera

Matera, koliko je ura?

Matera


Matera

Matera

Matera


Matera, vodnjak ljubezni

Altamura

Altamura

Altamura

Altamura, mesto kruha, ki ga ni


Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

Ni komentarjev:

Objavite komentar

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...