3. junij 2013

Istra, mornarji

Ob jutranji kavi so teknili gostiteljevi cukerančiči, zatem pa sva se v jasnem jutru prek Pazina, Gračišča in Pićana odpeljala v stari Labin, mesto na hribu. Srečala sva se z Gordano, zatem pa sva se odpeljala v Rabac. Strica Božota sva presenetila med pripravljanjem trsk za prihodnjo zimo, potem pa smo na terasi s pogledom na morje obujali spomine. Za kakšni dve uri sva ga zapustila, šla dol k morju, da es je bil lep poletni dan, in zatem okoli rta, kjer je zdaj vse drugače (turistično) ter se ob tem spomnila dogodkov, starih skoraj 44 let. Hm, res nisva od včeraj.
Kasneje nam je Pino skuhal kosilo (sirove krafe), mižoli (kozarci) so se polnili, mi smo prijetno čakulali in čas je tekel čisto počasi. Stric nam je razkril skrivnost izvira problemov modernega sveta. Vsega so krivi ščjovi (sužnji). To je utemeljil s primerom. Pred mnogo leti se je vsak stroj, ki je prišel v rudnik, iz neznanega razloga takoj pokvaril. Delavci so vedeli, da bodo stroji zamenjali delavce, ki bodo ostali brez dela (in zaslužka). Vse bi bilo v redu, če bi bili stroji ščjovi in bi služili ljudem, zgodilo pa se je obratno in danes ljudje služijo strojem. Ljudje so postali ščjovi strojem in to je vir vseh problemov. Hja, nekaj resnice je tudi v tem.
Nadaljevali smo z lažjimi temami, predvsem ribiškimi. Nekoč je bilo v Rabcu v zalivu toliko rib, da so jih lahko lovili z rokami, danes je ribičev kolikor hočeš, rib pa bolj malo.
Če ti pridejo pod roke sardoni (ne sardele, te imajo luske in je veliko dela s čiščenjem), jih konzerviraj v soli. Najboljše so ulovljene maja. Hkrati z glavo jim previdno odstraniš tudi črevo, jih spereš z morsko vodo in pustiš na cedilu do večera, da se dobro odcedijo. Cedilo pokrij s krpo, da ne pride muha. Zvečer ribice, obrnjene s trebuhom navzdol, tesno drugo poleg druge naložiš v kovinsko posodo v več plasteh, vsako novo plast naloźiš v drugo smer, a vedno s trebuhom navzdol. Dno posode in nato vsako plast rib potreseš z grobo morsko soljo, za 10kg kašeto rib porabiš kakšno kilo in pol soli. Najboljše so tri kilogramske kovinske posode. Nasoljeni sardoni morajo nasoljeni čakati nekaj mesecev, pokriti s slano tekočino, ki se izloči iz rib. Če se slučajno presušijo, jih je treba zaliti. V vodo daš rezino surovega krompirje in vodo počasi soliš. Ko krompir priplava na vrh, je tekočina dovolj slana in lahko zaliješ ribe. Sardone, ki jih sproti jemlješ iz posode, spereš v okisani vodi, priliješ olje in malo narezane čebule. To je odlična predjed ali malica. Lahko pa jih daš v paradižnikovo omako in poliješ po pasuticah (testeninskih krpicah). Skoraj so se mi sline pocedile med poslušanjem.
Med kramljanjem (čakulanjem) smo srkali limonce, domač liker in doma vzgojenih limon. V liter žganja nareži 5 limon in pusti 3-4 tedne na soncu. Precedi in dodaj 4 dl vode, v kateri prekuhaš 20-40 dag sladkorja (odvisno od okusa). Nalij v steklenico in počasi uživaj. Podobno pijačo lahko narediš tudi iz pomaranč, a v tem primeru uporabiš samo lupino (dobro oprano).
Tako je dan minil, da sam ne veš kdaj, v Heki sva se vrnila po drugi poti prek Žminja ravno š pravi čas, da sva ujela toplo večerno sonce, ko sva sedela zunaj za hrastovo mizo in srkala vsak svojo pijačo. Gostitelj nama je ponudil pivo iz sodčka, ki si ga lahko točiva po želji (in žeji).
Z nalaganje fotk imam spet težave. Žal mi je. Poskusite si začasno kaj predstavljati.

apartma Stari Dor


Stari Dor, Heki


Vrt za goste apartmaja Stari Dor


Labin




Rabac
Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

1 komentar:

  1. Vidimo fotke, vidimo, brez skrbi. Ti jih še kar naprej pridno nalagaj, predvsem se pa super imejta! Fina je tale naša Istra, prov res...komaj čakam, da jo spet obiščem.

    OdgovoriIzbriši

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...