Istra, via Draguč

Po moje je veliko obiskovalcev Istre, ki poznajo le ozek pas ob obali. Tudi z nami je bilo tako, ko smo dolga leta potovali na dopust v Premanturo. Potovali je prava beseda, ker je pot trajala najmanj štiri ure, ne glede na relacijo, ki smo jo izbrali. Zato res ni bilo pravih pogojev, da bi med potjo delali kakšne daljše postanke, še posebej zato, ker sta na zadnjih sedežih sedela vsega naveličana in od vožnje bleda in slabotna otroka.
Že nekaj let je čisto drugače. Za pot na jug izbirava najbolj stranske poti, kar se le da. Istrskega ipsilona se v celoti izogibava, je čisto brez veze. Trenutno je odsek od Buzeta proti Lupoglavu tudi v remontu in ni prevozen.
Danes sva spet izbrala smer skozi Draguč. Tik pred Buzetom greš desno in ob robu mesta zaviješ na vinsko cesto proti Pazinu. Draguču pravijo tudi istrski Holywood, ker so tod snemali veliko filmov. Do središča kraja pri cerkvi vodi ena glavna in dve ali tri stranske ulice. Ob cerkvi je konoba Zora. Do danes sem mislila, da se kraj tukaj konča. Danes pa nama je gostilničar, sin gospe Zore, ki ima ta lokal odprla leta 1951, povedal marsikaj novega. Prav na tem mestu se pravzaprav začne stari Draguč, v katerega prideš skozi lep obok tik ob konobi. Znotraj so lepe stare hiše, večinoma iz kamna, in čisto na koncu mesta je majhna cerkvica sv. Roka s prelepimi freskami. Ob njej je suho drevo. In lep razled. In popoln mir.
Gospod gostilničar je povedal, da je 80 % hiš praznih, večina stanovalcev, tako kot on, je stara prek 70 let. Malo je bil žalosten zaradi tega. Povedal je tudi, da je bil stari Draguč prej na hribu nasproti, kjer so zdaj samo razvaline. Ta hrib je visok 500 metrov in je najvišji v tem delu Istre. Slovita Grimalda, izziv za kolesarje, je pet metrov nižja.
V vas Heki, 5 km južno od Pazina, sva prišla hkrati s skupino mladcev na terenskih traktorčkih. Vas je izredno lepo urejena, vse pokošeno, lepa cesta, drevored, sredi vasi pa stoji mogočen kostanj, pod katerim posedajo domačini. Apartma imava v stari kamniti lepo prenovljeni hiši. Sva edina gosta, drug apartma je prazen, torej imava tudi bazen sama zase. Sprejela naju je družina Nefat, zelo prijazni so.
Potem sva malo zaokrožila naokoli, danes z avtom. Najprej v Pazin, kjer je danes dan mesta Pazina, a je bilo vse izumrlo, zato sva kmalu odšla proti Žminju. Spotoma sva se ustavila v konobi Puli Pinota, kjer sva jedla fuže z divjimi šparglji in pršutom. Nato pa nadaljevala pot v Sv. Petar u šumi, kjer je samostan patrov Pavlincev in cerkev sv. Petra in Pavla, ob njej pa je bil danes odprt samostanski vrt, ki je v postopku prenove. Cerkev ima lepo pročelje in pred njo večji trg.
Pot sva nadaljevala skozi Žminj, kjer sva se na kratko ustavila pod ladonjo pri cerkvi, nato pa takoj naprej v Jašiće. Že na začetku vasi naju je ustavila vsa družina Milotić. Danes imajo krst njihovega Jureta, ki je star 2 meseca. Zelo lepo so naju sprejeli, takoj so prinesli pladenj s pecivom in komaj sva se odtrgala od tam, da sva šla malo k naši stari podrti hiši. Trenutno je preraščena z meter in pol visokimi koprivami. Malo sva jih poteptala, malo pa so naju tudi opekle, ko sva nekako premerila zidovje. Jaz že čisto natanko vidim, kakšna bo hiša, če bo obnovljena, čeprav je do tja še zelo dolga pot.
Z Goranom Milotićem smo se kasneje dogovorili, da naju bo poklical, da bomo šli enkrat ta teden skupaj v Pazin in začeli urejti papirje glede lastništva dvorišča.
Zdaj pa pričakujeva najine gostitelje Nefatove, lastnike apartmaja, ki so nama napovedali za zvečer dobrodošlico. Ki bo menda v kozarcih. Kar bo pa bo.
Zaenkrat ni fotk, mi neki nagaja. Mogoče kasneje.
Dodajam k zapisu: sprejem je bil z domčim višnjevcem in lozovačo ter cukerančiči. Poln pladenj sva jih dobila še za k jutranji kavi. Ne vem, ne vem, če nama bo uspelo tukaj zdravo živeti z malo kalorij in veliko gibanja. No ja, za gibanje se bova že potrudila.

Draguč

Sv. Rok v Draguču

Heki, Stari Dor

Stari Dor

Pavlinski samostan v Sveti Peter u šumi

junij v Istri

Sv. Peter u šumi

Žminj