Kako peremo solato

No ja, pranje solate pa res ne more biti kakšna velika zgodba. Jaz pravim, kakor kdaj. Če gre za solato iz trgovine, res ne. Vsekakor jo je treba temeljito oprati, večkrat zamenjati vodo, tudi ko je videti že čista, jo operemo še v eni vodi. Tako bomo kemijo za silo sprali s solatnih listov. Vsaj tisto, ki se vidi in peni v vodi.
Kadar gre za solato z domačega vrta, je pa čisto druga pesem. Na našem vrtu pomagata solati rasti samo sonce in dež, no ja, malo tudi tekoča voda, če je ravno suša. Odrezat jo grem tik pred zdajci, razen če je zelo vroče, takrat jo grem iskat že zjutraj in dam na hladno.
Cele solatne liste dam v korito in z vsakega posebej sperem zemljo pod curkom vode. Solatne liste odcedim in natrgam, v koritu pa v vodi ostanejo zemlja, kamenčki, mravlje in polži. Mravlje so vzdržljive in še migajo, zato jih rešim in odnesem na prosto, do polžev pa nisem usmiljena. V glavnem se v vodi stegnejo, dobesedno in v prenesenem pomenu, zato samo odprem odčep in jih spustim v deželo brez vrnitve. Kruto? No, bom pa rekla, da polži iz solate v vodi mrčkajo in odplavajo.
Odcejeno solato dam v dve skledi. V eni ji dodam sol, oljčno olje in domači jabolčni kis, druga je brez soli, dodam ji čisto malo olja in kisa ali limone. Kadar imam doma oljčno olje z limono, kar je razkošje posebne vrste, dam na domačo solato samo to in nič drugega.
A sem vam naredila gušt, a?