07. junij 2013

Istra, via Motovun

Staro drevo v središču vasi Heki
Danes so se najine (pre)kratke istrske počitnice končale. Zadnji dan je bil popolnoma počitniški, nisva se premaknila iz Heki, pač pa sva se kopala v bazenu, sončila, brala, in ko se je sonce skrilo, preštevala oblake, ki so se premikali sem in tja ter ugibala, če bo spet deževalo. Nisva uganila, kajti deževalo je. K sreči šele potem, ko sva skoraj odhajala. Še prej sta naju z obiskom razveselila Saša in David, ki sta bila na poti na morje.
V Istro in domov je mogoče iti po različnih poteh. Danes sva izbrala pot čez Motovun in po dolini Mirne, malo pred Buzetom pa sva zavila na Vrh in se ustavila v tamkajšnji konobi, kjer sva bila prvič pred kakšnimi 20 leti. Tako kot takrat so nama tudi danes za konec kosila ponudili bisko (liker in bele omele), natočeno v majhne ledeno mrzle glinene kozarčke. V ponudbi pa so toliko napredovali, da zdaj namesto navadne govedine ponujajo boškarina (istrsko govedo). Torej sva naročila fuže z boškarinom. Prav v redu so bili, malo sva obujala spomine, bila sva pa edina gosta v lokalu, kjer se je včasih trlo Italijanov.
Z Vrha sva se spustila v dolino na drugo stran proti Buzetu, od koder sva se prav zlagoma pripeljala domov. Kjer je medtem nevihta dodobra namočila vrt in se malo poigrala s slabo pritrjenimi stvarmi. Če mačke ni doma, miši ... ne, nevihta pleše.

Motovun

biska  
Konoba Vrh

Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

Ni komentarjev:

Objavite komentar

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...