04. junij 2013

Istra, korenine

Svet je majhen. Sorodnika, za katerega sploh ne veš, da ga imaš, srečaš mimogrede. Nekaj takega se mi je zgodilo danes.
Zjutraj sva se odpeljala v Pazin, kjer je bil nekakšen sejem. Brezvezne cunje in nekaj zanimivega kmečkega orodja. Na turističnem uradu sva poskušala dobiti zemljevid kolesarskih poti, a ga sploh nimajo. Potem sva šla v lov za knjigo o slovarju narečja iz okolice Gračišča, ki sem jo pred časom listala v pazinskem arhivu. Vsi so vedeli, za katero knjigo gre, a je v nobeni knjigarni niso imeli, nazadnje sem v mestni knjižnici dobila telefon avtorice, ki jo tudi sama prodaja. To bo jutri na vrsti.
Danes pa sva naredila en lep kolesarski krog. Iz Heki sva peljala do glavne ceste, jo prečkala in zavila proti Trošti. Malo naprej je geometrično središče Istre, postavljeno imajo obeležje - manjšo piramido. Od tam naprej sva po kolovozih prišla do Juršići, kjer živi v vsej vasi 10 ljudi, kot nama je povedal starejši gospod. Malo naprej so Funćići, od koder izvira naša nona. Starejši par, gospa je ravno belila hišo, se je zelo trudil, da bi skupaj razvozlali, v kateri od hiš je bila rojena, a brez uspeha. Razumljivo, ker je vas zapustila že leta 1920. Z nama sta šla do neke druge hiše, kjer bi morda vedeli kaj več. Res sta bila izredno prijazna in ljubezniva.
V tej drugi hiši sva naletela na starejšega gospoda, Toneta Damjanića, kot je povedal. Izkazalo se je, da je pravi bratranec naše mame, njegova mama in moja nona sta bili sestri. Oba z ženo Ano (doma je iz Jašićev) sta naju povabila za mizo, pogovarjali smo se, mižoli so bili polni, urica ali dve sta minili kot bi mignil. Res je bilo prijetno. Upam, da se še kdaj srečamo.
Nazaj grede naju je ujela ploha, a ker nisva iz sladkorja, ni bilo hujše škode. Popoldan smo skupaj z novim sosedom Goranom pri notarju poskusili urediti lastništvo dvorišča, a se je spet zapletlo. Dvorišče je vpisano kot pašnik, kar je kmetijsko zemljišče, tujcem nedostopno. Upam, da bo vse to bolj enostavno, ko bo tudi Hrvaška v evropski skupnosti.
Dan sva zaokrožila v prijetni družbi družine Milotić v Jaśićih. Domač pršut in sir in vino in fajn ljudje ... Ne vem, če in kdaj bova našla kaj časa tudi za bazen in prelepo okolico apartmaja v Heki. Morda pa jutri.
Aja, na eni od fotk je kostanj iz Heki, pod katerim so miza in klopi, tod se radi zbirajo vaščani. Na splošno je vas izredno lepo urejena.

Geometrično središče Istre


Ana in Tone Damjanić


kampanja


Heki


Stari Dor
Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

1 komentar:

  1. Vau, js sm navdušena! Upam, da res dobita knjigo, tega "tujega jezika" bi se bilo lepo naučiti.

    OdgovoriIzbriši

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...