Madeira, levada

Namesto napovedanega dežja naju je prebudilo sonce in modro nebo. Hura! Adijo muzeji, gremo na izlet. Odločila sva se za livade blizu Rabaçala, kjer sva včeraj občudovala naravo nad oblaki. Danes je bila situacija nekoliko drugačna. Med vožnjo sva se vedno bolj bližala oblakom, pri električnih vetrnicah se je modrina povsem skrila. Ko sva se pripeljala na parkirišče na Paul de Serra, je gosto pršilo iz oblaka. Parkirišče je bilo kljub vremenu polno. Tudi midva nisva spreminjala načrtov. Po asfaltni cesti, zaprti za promet, sva se v pol ure spustila 300 metrov niže do Rabaçala, kjer je zaprta koča in odprt wc. Drugega nič. Zato pa je nehalo pršeti, pokazalo se je tudi sonce. Po ozki levadi ob vodnem kanalu sva se napotila po levadi 25 Fontes. Tudi številni drugi turisti. Občasno je bila steza tako ozka, da se je bilo treba ob srečanju z nasproti hodečim skoraj nekako objeti in na nek način prestaviti. Pot je sicer nenevarna za trezne in razumne (zdrava pamet), za kakšne divjake pa ni. Zelo lepa, zelena, sproščujoča, mirna, naravna. Vse je videti malo divje. Vodni kanal je obraščen z mahom, na vzpetinah so iz skal narejene nekakšne naravne stopnice, tudi stezica ob vodi je tlakovala s kamnitimi bloki, obrasli z mahom in travo. Na cilju se pot nekoliko razširi v amfiteater s turkiznim bazenčkom, v katerega pada slap z velike višine. Pa ne le eden, našteli so jih kar 25, zato tudi ime 25 Fontes. Nazaj grede sva s poti zavila vstran za kak kilometer na Cascata do Risco. Ta steza je bila širša, lažje prehodna, manj obljudena, na koncu pa je bilo še več padajoče vode. Kot bi bili okoliški hribi ena sama zelena spužva, iz katere je mezelo in curljalo iz vsake luknjice. Nikogar ni bilo, le drobne ptičke so posedale po bližnjih drevesih. Razen bučanja vode mir in čista tišina.
Ko sva se vračala, je 200 metrov pred Rabaçalom začelo močno deževati. Oblekla sva anorake in dežne hlače ter nadaljevala pot skozi gozd. Zelo rada hodim po gozdu v dežju. V Rabaçalu je mini bus do parkirišča ravno odpeljal. Neka ženska je omenila, da vozi na pol ure. Zato sem predlagala, da greva kar peš in se napotila v klanec. Izkazalo se je, da vozi pogosteje, ker naju je kombi do vrha dvakrat prehitel. F ni bil navdušen nad hojo v dežju, na glas pa nisva jamrala. Do avta sva prišla v 35 minutah, od naju je kapljalo enako kot prej s hribov. Voda je tekla od vsepovsod. Nekaj malega sva se preoblekla in v avtu prižgala gretje.
Predlagalala sem, da se domov grede zavoljo zdravja ustaviva v kakšnem lokalu. Izbrala sva Taverna Poncha v Serra de Agua. Zanimiv lokal, vreden obiska, pa ne le zaradi zdravja. Stene ob šanku so oblepljene z vizitkami iz vsega sveta, sedla sva v temačen pritlični prostor. Strežejo poncho in arašide. Neolupljene. Zato je po tleh na debelo nastlano z luščinami. Poncha (ponša) je popularna tukajšnja pijača iz sadnega soka (maracuja ali limona)medu in alkoholne pijhače iz sladkornega trsa. Prijetna, a malo zahrbtna.
Deževalo je tudi ob prihodu v Funchal. V barčku Indiana, levo od našega hotela, kjer sva zjutraj pila kavo (0,65€), sva naročila vročo zelenjavno juho (zdravje) in kruh. Ura je bila nekaj čez šesto zvečer - ravno takrat, ko so zvonovi katedrale čez cesto začeli pozvanjati. F je takoj uganil: Habemus papam - Imamo papeža. Izkazalo se je, da ima (kot navadno) prav. Papež si je nadel tudi simpatično ime: Francis. Torej sva v čast novemu papežu, predvsem pa sebi, ker sva danes zelo intenzivno hodila in premagala tudi dež, v trgovinici desno od hotela nabavila steklenico vina Grao Vasco Douro, ki se je enkrat že izkazalo. Menda bo nocoj na tv sporedu nogometna tekma. Porto in Malaga bosta igrala v ligi prvakov. Navijam za Porto, za enega je treba.

Vetrnice na Paul do Serra

Vodnjak v Rabacalu

Začetek levade 25 Fontes

Steza ob kanalu

Steza postaja vedno ožja

Slap na cilju 25 Fontes

Voda priteka od vsepovsod

Slap pada v turkizen tolmun

Cascata do Risco

Levada se občasno razširi v sprehajalno pot

Cascata do Risco, poleg naju so bili tam samo še taki majhni ptički

Cascata do Risco

Od tu naprej je nekdanja pot zaprta, je prenevarno

V dežju po asfaltu v klanec, tega nihče ne mara

Poncha in luščine arašidov v Taberna Poncha v Serra do Agua

Vroča zelenjavna juhica prežene utrujenost