lep dan: Funchal, za konec

Danes je bil najtoplejši dan zadnjih dveh tednov. Prav zares topel, skoraj poletni. Preživljava ga zelo ležerno. Sprehod ob obali do Kolumbove Santa Marie, ki je pravzaprav turistična ladja za ogled delfinov. Trenutno je v manjšem remontu. Potem mala trdnjavica ob morju, s katere je lep razgled na mesto in nato vzpon v park, pravzaprav dva. Najprej Quinta Vigia, ki ima odprt bozanični vrt, tudi kletke s pisanimi papigami. Nato pa prelep park Santa Catarina. Laboda, ki se prepeljavata v njunem ribniku, sta prava carja. Kavo pijeva v kavarni Ritz, kjer danes spet špilajo evergreene. Zelo prijetno je. Nato pa počasi do tržnice, kjer se zaklepetava z enim od prodajalcem sadja. Pravi, da je njihov predsednik Alberto Joao Jardim v redu, njegovi ožji sodelavci pa so podkupljivi, ker so vsi hitro obogateli, ko so prišli v politiko. Kako znana situacija. Fant nama da za poskusiti vse, kar ima na stojnici, kupiva pa različno hude čilije. In česen. V bližnji trgovini še nekaj malenkosti za otroke.
Nato pa domov na teraso v 5. nadstropju, ki se koplje v soncu in jo bova šele danes prvič preskusila. Z nje je lep pogled na zvonik katedrale in na vso ulico Rua de Aljube in v nadaljevanju Avenida da Arriaga, ki je na vseh prospektih. Široka promenada s črno belimi tlakovci, kavarne in sprehajalci. Zadaj za hišami ob dolgem pomolu pa se z naše terase vidi eno ogromno ladjo, ki je pripeljala na tisoče turistov. Vsak dan pristane vsaj ena, pogosto dve. Današnja se imenuje Costa Favolosa. Zvečer navadno te ladje spet izplujejo.
Veselim se današnjega večera, pravzaprav bo nekako poslovilni, pa vendar. Spet bova šla v isto restavracijo kot včeraj. Pravzaprav gostilnico s samo nekaj mizami, preprostimi, lesenimi, sedi se na štokerlih. Ni ravno preveč udobno, a to niti ni važno. Vse drugo je super. Kuharica peče ribe in školjke v odprti kuhinji, v katero je lep pogled iz edine gostilniške sobe. Gospod nima jedilnega lista, kar je treba, pove in če želiš, tudi napiše na papirnat prt. Denimo cene, ki so čisto razumne. V ponudbi so samo morske jedi in kuhana zelenjava. Nič pomfrija, riža ipd. Ampak, kako je dobro! Včeraj sva jedla file espade, danes računam na školjke. Zdaj se ne spomnim, kako se gostilnica imenuje, a bom podatek kasneje dodala. Priporočam, če imate radi sveže morske jedi, ko boste prihodnjič v Funchalu.
Torej: Restaurante tipico Jaquet na Rua de Santa Maria 5. Mislim, da rezervacij ni, pač pa je treba počakati na prostor zunaj, tudi midva sva nekaj časa čakala, tako kot drugi. A se je splačalo. Priporočam školjke lapaš (ne vem kako se to napiše) in pečeno ešpado s česnom (kos ribe, cela je dolga kakšen meter).
Madeira mi je pustilaveliko lepih spominov. Zaradi neokrnjene narave, prijaznih in gostoljubnih ljudi, prijetnih krajev, mest, vasi, ovinkastih cest, razgledov, dobre hrane, založenih tržnic ... pa kaj bi govorila. Pejte pogledat!