lep dan: Kaprije, ka prije

Kaprije so majhen otok, velik okoli 7 kvadratnih km. Na otoku je eno samo naselje, Kaprije, v katerem živi 100-150 prebivalcev, pozimi menda ne več kot 70, mladih ni. Od kje otoku ime, se ne ve natančno, a skoraj gotovo ne izvira iz kaper, ker tod ne rastejo. Menda so rasle na enem bližnjih še manjših otočkov, dokler jih niso uničile koze. Nekaj različic izvira imena nama je danes povedal eden od domačinov.

Na najino teraso posije v tem letnem času sonce okoli pol devetih, ravno pravi čas, da me je med zajtrkom žgečkalo po vratu. Potem pa na kavo v vas, kjer je zanjo več možnosti. Odločila sva se za osrednji lokal, ki ga krasi napis Illy. Mislim, da bova jutri preskusila še kakšno drugo možnost, čeprav tudi ta ni bila najslabša. Iz centra vasi sva šla zatem ob obali do vzhodnega konca do zadnje hiše in nato čez greben na drugo stran, kjer je zaliv Nozdra, menda eden najlepših na otoku. Res mu nič ne manjka. Morje je bilo mirno, toplo, pravi raj. Voda ima menda okoli 23 stopinj. V zalivu sta dve konobi, usidrala sva se pri prvi, ki jo upravljata dva upokojenca, brata. Mlajši je povedal, da je bil v domovinski vojni 17x ranjen, zdaj pa mu ni všeč, kar je nastalo iz države, za katero se je boril in za katero je umrlo toliko njegovih tovarišev. A kakorkoli, oba brata živita tu umirjeno upokojensko življenje, starejši se je v tem času ravno vrnil z ribolova in prinesel pol vedra rib in hobotnic. Žal nič za prodajo.

V zalivu je neprijetno edino ko piha jugo, navadno pozimi, pred vsemi drugimi vetrovi pa je zaščiten. menda je bila lani o božiču temperatura morja in zraka 19 stopinj. Verjamem. Ko piha jugo, naplavi veliko lesa, enkrat je prineslo ogromno 17 metrov dolgo deblo, ki ga postopoma žagajo in uporabljajo pri gradnji konobe. Na otoku se gradi po principu vsak sam svoj arhitekt, kar ni preveč lepo za pogledati, edino hiše iz kamna na vrhu vasi so lepo obnovljene. Razpredali smo o vsem mogočem, medtem ko sta dve njorki delali vragolije v morju malo na vodi in malo pod njo. Prav zabavni sta bili. Ugibali smo tudi o imenu Kaprije, ki je morda italijanskega izvora in dvojček Caprija, lahko pa pomeni tudi ka prije (kot prej), kar se mi sliši zelo simpatično. Tod je marsikaj kot prej, kot bi se čas ustavil. Narava dirigira način življenja, oljke so glavni vir zaslužka. oljčniki so lepo urejeni tudi v notranjosti otoka. Turistov niti poleti ni toliko, da ne bi mogli občutiti miru in najti samotnega kotička, če bi si želeli. Kopati se je mogoče kjerkoli, ker je voda povsod zelo čista, tudi v pristanišču, koder štirikrat dnevno pristane trajekt. Pravzaprav osemkrat, ker se ustavi tudi nazaj grede, ko se vrača z otoka Žirje.

Iz zaliva Nozdra sva se okrog poldne vzpela na najvišji otoški hrib Velika glavica, 129 metrov nmv. Šla sva v japonkah, kot dva zelenca, kar je bila napaka, zato sva imela pod vrhom, ko se je treba vzpenjati po skalah, nekaj težav. Priporočam sandale z dobrim podplatom. Z vrha je enkraten razgled na Kornate, na okoliško otočje in tudi daleč navzgor in navzdol po celini. Danes je bila odlična vidljivost. Na vrhu je navada, da se sestavi kup iz kamenja, kar naj bi zagotavljalo srečno prihodnost. Očitno številni zaupajo v kamnite skulpture, ker jih je res veliko postavljenih okrog najvišje točke.

Na poti navzdol sva občudovala divje cvetje in vonjala aromatično rastje. Nabrala sem šopek timijana z vonjem po limonovi lupini, ko sem ga pomečkala med prsti. Napulila sva tudi nekaj divjih čebulic. Eno in drugo sem uporabila pri pripravi današnjega obeda: blitve s krompirjem in ocvrtih malih ribic.

Z vrha Velike glavice sva se vračala po drugi stezi, ki pelje v vas in naju je pripeljala naravnost na pokopališče. Med velikanskimi grobnicami, nekakšnimi hiškami, so prave ulice. Med grobovi sva srečala neko gospo, ki nama je mimogrede ponudila nakup oljčnega olja, 100 kun za 1,5 litra. Verjetno ga bo res treba nabaviti, ker nama ga bo zmanjkalo. Po moje ga je glede naštevilo oljk na otoku mogoče dobiti skoraj pri vsaki hiši. Lažje kot vino, ker so Kaprijčani, žal, vinograde čisto opustili. Seveda pa je v konobah vina in rib kolikor hočete. Kje jih nabavijo, pa (še) ne vem.

Izleta nisva končala na pokopališču, pač pa se sva tik ob njem spustila na drugo stran otoka, kjer je obmorju narejena široka pot, nad njo pa rastejo hiše iz kamna. Čista in topla voda naju je zvabila na plavanje, zatem pa sva se preko grebena vrnila v vas.