Vsako leto ob velikem šmarnu je na Fari Tamburanje va Kostele, dvodnevna prireditev z etnološkimi elementi. Včeraj zvečer so igrali Prifarski muzikanti, danes pa so skupine iz Kostela in okolice, dve tudi iz sosednje Hrvaške, v starih oblačilih prikorakale v povorki od cerkve do prireditvenega prostora, kjer so predstavile nekaj starih običajev in orodij.
Prvi je skupaj z županom, ki je bil kot navadno na čelu kolone, nastopil desetletni harmonikar Matija, nesporno pravi mladi talent, ki menda poleg harmonike obvlada še kopico drugih inštrumentov. Ko bo velik, bo kmet, pravi. Bravo, Matija!
Nastop so zaključili pritrkovalci z Vrhnike. Poznam ljudi, ki jih zvonenje cerkva strašno znervira, meni pa je prav nasprotno pri srcu, še posebej takrat, ko se v mraku oglasi ta mali zvon naše vaške cerkve. Zanimivo se mi zdi tudi pritrkavanje in danes sem prvič od blizu videla, kako to gre.
Seveda sem kot navadno malo pobrskala tudi po stojnicah na Kostevskem sajmu, ker imam pozitiven odnos do stvari, ki jih ljudje naredijo s svojimi rokami in lastno pametjo. Danes so šli z mano domov uhani, ki jih je naredila Kostevka Maja Štefančič, pa tudi praktičen dvonadstropni cekar (enega imam že doma), kakršne šiva mojškra Nataša Ofak.
Ob Kolpi je res neka posebna pozitivna energija, pa naj kdo reče kar hoče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar