Zima v Zajčji dobravi januarja 2013 |
Menda je nek znanstvenik odkril, da niti dve snežinki nista čisto enaki. Si predstavljate to razkošje oblik? Posledica takšne "miselne koncentracije" je, da vsaj za čas buljenja (pa tudi še nekaj časa potem) odpadejo vsa običajna razmišljanja. Da ne rečem skrbi. Nastane razkošje prostora za ... karkoli novega. Ali pa nič. Nič je začetek. Če ne verjamete, lahko poskusite. Zdravilno je bolj kot kakšna psihološka literatura.
Zjutraj so napovedali, da bo danes tod in tam snežilo. Veseli me, da sem v območju "tod in tam", čeprav mi je sneg ljub v obdobju padanja in samo še krajši čas takoj potem, ko leže na tla. Hecno, vsaka snežinka posebej je ena sama unikatna lepota, skupaj stlačene na kup ob robu mokre ceste pa takšen bljak.
Če povem po pravici, se mi že nekaj časa prikazuje morje. Modrina. Sonce. Mir. Zrak. Močne barve. Veter. Vonj po rožmarinu in lovoru. Ribe. Toplota. Ljudje v brezdelju. Kratki rokavi. Bose noge. Školjke. Ladje. Galebi. Kava na obrežju. Uuuf. Čeprav na Madeiri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar