Bona, bona, bona... Popolnočno pivo se prileže kljub poznemu prihodu. Hotel na peš coni ni namenjen zgodnjemu odhodu v posteljo.
Zjutraj se zbudiva v lep dan, natanko tak kot pred 40 leti, sončen in poln lepih obetov, ki so se več kot uresničili, zato verjameva tudi v današnje. Kot veliko Lizbončanov v nedeljo se odpraviva na izlet do stolpa
Belem, kakih 10 km ven iz centra mesta. Le da midva kar peš. Nazaj grede do
samostana jeronimos, kjer počakava tramvaj.
Še prej pa po credenciala (romarski izkaznici) v cerkev Martyrs, kjer se izkaže moj detektivski duh, ko "uočim" pravo osebo, ki nama jih da, potem ko naju trikrat vpraša, če greva res peš in ne z avtom.
Nagradiva se s kavo v bližnji kavarni
A Brasileira, to je kraj lepega spomina (pogosto je treba obiskovati kraje, ki jih imamo v lepem spominu). K temu sodi tudi razgled s
Santa Juste.
Med hojo proti Belem v stari elektrarni nepričakovano naletiva na svetovno razstavo novinarske fotografije in sva navdušena.
Obiščeva katedralo, kjer je uradni začetek Camina Portugues in komaj izslediva majhno rumeno puščico, kjer bo jutri začetek najine poti.
Lizbona nama je všeč. Mesto ima rado ljudi, ob reki je veliko kavarn in restavracij, ki imajo stole in ležalnike obrnjene k reki. Ulice so čiste, tlakovane s kockami, postavljenimi v vzorce, ki te kdaj pa kdaj zagugajo. Tako se svetijo, kot bi bile mokre, pa so le obrabljene. Spet sva srečala toliko prijaznih ljudi, ki so nama svetovali pravo pot in pravi tramvaj. Če nimaš drobiža, ne moreš plačati vozovnice. Aja, pa naučili so naju, kako po portugalsko naročiš pivo: dojš servežaš, por favor.
|
Tale kip so nama verjetno "nastavili". |
|
Slavna osemindvajsetka še vedno vozi. |
|
Pa gresta res peš? Potem pa izvolita credencial. |
|
Pazi, da ne dobiš morske bolezni na trgu Rossio. |
|
Katedrala |
|
Dos Jeronimos |
|
Spomenik Henriku Pomorščaku |
|
Kava v slavni kavarni A Brasilieira nasproti cerkve Martires, kjer lahko kupiš credencial. |
|
Razstava časopisne fotografije v stari elektrarni ob morju. |
|
Lahko najameš kolo |
|
Belem |
|
Prvi balkon |
|
Ozeleneli beton |
|
Pogled s cestnega dvigala Sta Justa na lizbonske strehe |
40 let! Juhu! Srečno za rumenimi puščicami...
OdgovoriIzbrišiBelo artigo, o caminhante feliz! filho Bostjan
OdgovoriIzbrišiUau, ko bova midva znala portugalsko ...
OdgovoriIzbriši