18. maj: Mealhada - Agueda

Zbudilo naju je sončno jutro. Danes ima rojstni dan Nina, zato ji med drugim želiva tudi veliko sonca. Nama je čez dan prizanašalo, skrivalo se je za oblake, polne dežja, ki so odprli pipice šele zvečer, ko sva bila varno pod streho.
Danes sva le malo hodila po naravnih poteh, pač pa skoraj ves čas po asfaltu, večinoma skozi naselja lepih hiš, ki sva si jih med počasno hojo dodobra ogledala.
Barov se tudi danes ni manjkalo, a sva se ustavljala manjkrat, zato pa so bili postanki daljši. Najprijetnejši je bil opoldne v gostilni Queiroz v kraju Avelas de Caminho, ko sva si vzela čas za kosilo.
Hrana je za Portugalce zelo pomembna, pri čemer imajo radi red. Kosilo je med 12. in 14. uro, večerja po 7. zvečer. V gostilni vedno dajo na mizo "pogrinjek", navadno kruh, maslo, ribji namaz in olive, a če ga pustiš, ga tudi ni treba plačati. Redko ponudijo namesto tega "pozdravček iz kuhinje", kakšno slastno malenkost, ki jo včasih zaračunajo, kdaj drugič pa tudi ne. Gostilniški dnevni meni se skoraj vedno začne z juho, sledi glavna jed (ribe ali meso s prilogo), ki ji pogosto priložijo solato, nato je na vrsti sladica, ki je navadno nekaj pudingu podobnega, obed se zaključi s kavo. Vedno pijejo espresso (dober), le redko kavo z mlekom, kapučina ne poznajo.
Midva sva za kosilo naročila polovični porciji dnevnega menija (naročanje polovičnih porcij je nekaj običajnega, saj so zelo velike). Danes je bila na vrsti spet polenovka (bacalhau a todas). Za predjed sva dobila pečenega prašička v listnatem testu, še vročega, za glavno jed pa vsak zajeten kos kuhane ribe, ki so ji priložili krompir v oblicah, kopico kuhane čičerke in trdo kuhano jajce. Poleg so prinesli posodico z drobno nasekljano čebulo, pomešano s peteršiljem, ter olje in kis.
Nekaj časa sva gledala čudno kombinacijo, nato sva čebulo in peteršilj potresla po čičerki, dodala jajce ter začinila z oljem in kisom. Ne vem, če je tako prav, a bilo je zelo dobro. Poleg sva pila rdeče hišno vino iz tega okoliša, tudi dobro. Sladici sva se odrekla.
Portugalci ponujajo v slaščičarnah veliko različnega peciva precej podobne rumene barve, narejenega iz listnatega, kvašenega ali biskvitnega testa, prevladuje zadnje. Mislim, da uporabljajo veliko pecilnega praška, kar ne koristi niti okusu niti želodcu. Ob jutranji kavi sva že testirala različna peciva, a naju še nobeno ni v celoti navdušilo, ker je precej suho. Seveda bova poskušala še naprej.
Ko sva pot nadaljevala skozi industrijsko cono, naju je ustavil neki gospod in nato stekel v pisarno in prinesel dve vrečki s steklenicama vode in jabolkoma ter nama zaželel srečno pot. Res prijazna gesta.
V nekem krožišču sva opazila ogromno črko N, seveda, Nina ima danes rojstni dan, sva se spet spomnila. Le malo naprej pa je bil ZI  bar, a zaprt. Kakopak, Zi je na praznovanju z Nino.
Potem sva bila tudi midva malo praznična: F je šel k brivcu, da mu je skrajšal brado, jaz sem si kupila majhen glavnik in se počesala, potem sva vsa čedna spila kozarec vina na zdravje Nine.
Medtem se je močno ulilo, gotovo se bo zelo dobro spalo nocoj.

Kodrolistni ohrovt

N kot Nina

Vsak bar je po svoje simpatičen, ta tudi zaradi imena.

Aguada de Baixo

ZI bar, zaprt zaradi praznovanja

Kam pa vidva peš?

Bacalhau a todas

Quinta Casal Cuco

Anadia

Pri brivcu

Reka Agueda pred mestom Agueda