Rože imam rada, kdo jih pa nima. Najraje tiste na travniku. Sobne lončnice mi ne uspevajo najbolje, nemara čutijo, da bi jih raje gledala v njihovem naravnem okolju. Še verjetneje pa je, da pri meni hirajo, ker jih premalo zalivam. Čeprav se trudim, res. Pravim si, da z rožami ne znam, da jih tudi naslikati ne znam. Zato se tega motiva zelo redko lotim, pač pa raje rišem ljudi, naravo, ...
Zadnje dni pa sem intenzivno razmišljala prav o rdečih vrtnicah, sama ne vem, zakaj. Vzela sem papir, čopič in rdečo barvo. Naložila sem jih v vazo, da so zažarele v svoji nalezljivi energiji, ki poboža in opogumlja, ko se skrbi nagrmadijo. Vrtnice naj bi bile simbol ljubezni, rdeče še posebej. Ljubezni - iskrene, večne, vseobsegajoče in brezpogojne ne more biti nikoli preveč, a ne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar