No, pa smo spet pri ta okroglih. Tokrat ne gre za videz, pač pa za leta. Okrogle obletnice. Tiste do 50 so sama veselica, zato o njih kdaj drugič.
Pravzaprav ne vem, ali smo Slovenci unikum ali pa tudi po svetu tako "usodno" razumejo trenutek, ko nekdo prestopi pol stoletja. Precej običajno voščilo se glasi: "Še enkrat toliko!" Saj. Seveda je stotica dosegljiva, a kakorkoli vzameš, zadaj je debelušček, okroglih 50, pred teboj pa ... kaj? Kdaj pa kdaj še en debelušček.
Deset let kasneje se zgodi 60. Nekateri še vedno nazdravljajo: "Še enkrat toliko!" A nasmešek slavljenca ob tem je nekoliko ... hm. Glavo pokonci! Količina preostanka ni važna, za kakovost gre, samo kakovost je pomembna. Življenja.
In zatem 70. Če. "Zdravje, zdravje, samo to vam želimo, drugo (kaj?) boste že kako," je napogostejše voščilo.
Posebej vztrajni pridrsajo tudi do 80. Okrog slavljenca se zbira predvsem mladina. Vrstniki pa - le kje so vsi?
V glavnem v spominih, bi rekel iskrivi 90-letni starček/ka. Mu/ji že smemo tako reči?
In potem šele pridejo (ob)letnice, vsaka posebej je okrogla! Čestitke sprejemaš samo zato, ker si. Tukaj. Kdaj pa kdaj se zgodi tudi že omenjena stotka. Dva debeluščka. Dosegel si - kaj? Trenutek, ko postane vsak tvoj gib vrlina sama po sebi. Ko se nihče ne spomni tvojih napak. Tudi če se, so legenda.
Tole se mi je zapisalo zjutraj, na enega teh okroglih dni. Danes.
Pravzaprav ne vem, ali smo Slovenci unikum ali pa tudi po svetu tako "usodno" razumejo trenutek, ko nekdo prestopi pol stoletja. Precej običajno voščilo se glasi: "Še enkrat toliko!" Saj. Seveda je stotica dosegljiva, a kakorkoli vzameš, zadaj je debelušček, okroglih 50, pred teboj pa ... kaj? Kdaj pa kdaj še en debelušček.
Deset let kasneje se zgodi 60. Nekateri še vedno nazdravljajo: "Še enkrat toliko!" A nasmešek slavljenca ob tem je nekoliko ... hm. Glavo pokonci! Količina preostanka ni važna, za kakovost gre, samo kakovost je pomembna. Življenja.
In zatem 70. Če. "Zdravje, zdravje, samo to vam želimo, drugo (kaj?) boste že kako," je napogostejše voščilo.
Posebej vztrajni pridrsajo tudi do 80. Okrog slavljenca se zbira predvsem mladina. Vrstniki pa - le kje so vsi?
V glavnem v spominih, bi rekel iskrivi 90-letni starček/ka. Mu/ji že smemo tako reči?
In potem šele pridejo (ob)letnice, vsaka posebej je okrogla! Čestitke sprejemaš samo zato, ker si. Tukaj. Kdaj pa kdaj se zgodi tudi že omenjena stotka. Dva debeluščka. Dosegel si - kaj? Trenutek, ko postane vsak tvoj gib vrlina sama po sebi. Ko se nihče ne spomni tvojih napak. Tudi če se, so legenda.
Tole se mi je zapisalo zjutraj, na enega teh okroglih dni. Danes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar