Prikaz objav z oznako Struga. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Struga. Pokaži vse objave

18. september 2015

V Albanijo

V vasi Lin
Jao, neke čudne sile so nastopile in zbrisale vse, kar sem včeraj napisala. Bom še enkrat, a bolj na kratko. Vsekakor moram še enkrat omeniti kamp Sunrise v vasi Kalishte blizu Struge zaradi zelo ljubeznivega lastnika. Zvečer nama je hotel dati luč, ko sva v temi sedela pred šotorom, ker je nimata, je rekel. Neee, hvala, sveti nama zvezdno nebo. Zjutraj se je več desetkrat zahvalil, da sva izbrala njegov kamp za prenočevanje, častil kavo, šel odtrgat dva paradižnika, da bova imela za na pot ... Srečno pot in naj pozdraviva Slovenijo. Cena kampa pa je 10€, če še nisem omenila.
Najprej sva si razgledala Strugo, kjer reka Črni Drim izteka iz jezera. Zgleda, kot da bo vode v jezeru kmalu zmanjkalo, tako močan tok teče iz nje. Ob rečni strugi je lepo urejeno nabrežje z lokali in sprehajalnimi potmi. Sprehodila sva se tudi po peš coni v mestu, kakih sto metrov jo je, ter obiskala zeleno tržnico, na kateri prodajajo vse mogoče. Torej sva kupila pekočo mleto papriko, pekoče feferone na vrvici, cedilce in še čajnik z lijčkom, kakršnega sem zadnjič v Avstriji neuspešno iskala. Evo, kam je treba ponj, v Makedonijo!
Na meji z Albanijo, nedaleč od Struge naju je temeljito zaslišal makedonski carinik, če izvažava kaj cigaret in alkohola, pregledal je tudi prtljažnik. Neee, ne kadiva, vino sva pa zatajila in se ob tem spomnila starih štosov in nesmislov pri prečkanju meje.
Na albanski strani je povsem nova široka cesta, ob kateri prodajajo čebulo, velikekoličine čebule. Zavila sva v prvo vas Lin, ki je zelo umazana, zanemarjena, do jezera se sploh ne pride, ker so ozke ulice  polne smeti in krame, zato sva šla kar nazaj na glavno cesto.
Z nje sva zavila ob oznaki za kamp in po makadamski poti prišla do ograjenega prostora, kjer je kamp, restavracija, plaža z ležalniki, senčniki. Gosta pa nobenega, precej čudno je bilo vse skupaj, nekakšna hiša strahov. Torej sva šla po isti ozki poti naprej, obrniti se itak ni dalo, ter prišla do velikanskega hotela z restavracijo in plažo, podobna situacija kot prej, bila sva edina gosta. Pred hišo limuzina, kot iz nekega drugega filma. Četa natakarjev v snežno belem igra neko družabno igro, potem so bili zelo prijazni, čeprav smo se bolj težko sporazumevali. Jedla sva dobro in poceni, ogromno zelenjave.
Ob jezeru sva se peljala do mesta Pogradec in skozenj še naprej, ko se cesta spet čisto približa jezeru. Našla sva hotel Deu, velika čista soba z balkonom za 20€ skupaj z zajtrkom. Zvečer sva na sprehodu prišla do območja, kjer se neka reka (spet Drim?) izliva v jezero, a se predtem razlije v več kanalov, kjer je urejena opazovalnica ptičev, sprehajališča, restavracije, mostički. V vodi race, labodi, ptiči si v mraku glasno voščijo lahko noč... Jutri raziščeva!
Struga, iz Ohridskega jezera teče Črni Drim
Struga
Struga
Struga, obrežje Črnega Drima
Struga, tržnica
Struga
Lin
Albanska plaža
Ni šel cel na fotko, haha












16. september 2015

Ohridsko jezero

Ohridsko jezero


Če se dan začne z enim dolgim plavanjem v kristalno čiste, jezeru, se tudi vročino čez dan lažje prenaša. Vse to je bilo danes, najprej jutranje plavanje v Ohridskem jezeru v Trpejči (to je pa res kraj, vreden obiska), nato pa vročina v Ohridu. Ob obali imajo speljan lesen mostovž okrog ovinka do lepe plaže z ležalniki in kafiči pod strmo skalo. Na koncu se vzpneš do samostana sv. Janeza Krstnika oz. sv. Kleo-ta, kot mu pravijo tukaj. Stoji na enkratnem mestu na rtu, spodaj jezero, zgoraj pa čisti mir (kadar ni turistov). Turistov je zdaj bolj malo, ne predstavljam si, kakšna situacija je tukaj poleti.
Od sv. Kleota kaže puščica navkreber do sv. Klimenta. Ko že skoraj prideš do cerkve, je ograjeno velikansko gradbišče z nedokončanimi objekti in arheološkimi izkopavanji. Izgleda kot hotel, a menda bo to nova teološka fakulteta. Na recepciji (vstopnina 100 denarjev) naju je receptor vprašal, če nama lahko računa kao za naše domače. Seveda. Tako sva plačala samo pol cene. Cerkev je že povsem obnovljena, medtem ko je za ostale objekte rok 2018. Res so ta glavni, če jim bo uspelo vse narediti v roku.
Na Ohridu so tudi ohridski biseri, delajo jih iz ribjih lusk iz neke posebne ribe, pozabila sem, kako se ji reče. (Lahko pogledate na net, če vas zanima). Pred sto leti sta bili v mestu samo dve družini, ki sta se ukvarjali z izdelavo ohridskih biserov, zdaj jih je več deset. Poleg teh je bogata tudi ulična ponudba, kjer pa so biseri samo po imenu, bi rekla, sicer pa gre za ceneno plastiko.
Pot sva nadaljevala do Struge in malo naprej pristala v kampu Sun rise. Ko sva prišla, se je ravno začel foto sešn mladoporočencev. Prav smešno je bilo, ko je nevesta v dolgi beli obleki s krinolino drsala skozi kamp in s(m)o vsi hiteli na plažo, da smo jo tudi slikali. Kamp je sicer super, majhen, postrižena zelena travica, vse čisto, elektrika na parceli, cena 10€ za noč. Kampira nekaj nemških in nizozemskih avtodomov. Slaba stran je plaža oz. jezero, ki je tu zelo nizko, v vodi je trava, ni videti tako kristalno čisto kot nasproti v Trpejci. A kaj hočemo, vse ne more biti idealno. Zato pa je lastnik kampa nadprijazen, njegova hči pa nama je skuhala kosilo, ko sva lačna prispela sredi popoldneva. Ter ohladila steklenico makedonskega traminca za zvečer. Zvezd je prav zdaj za celo njivo, torej bo tudi jutri pripekalo. Super!!!
Ohrid
Dodaj napis
Ohrid
Ročni izdelovalec papirja
Sv. Kliment
Ohridsko jezero
Ohrid
Sv. Kleo

Kamp Sunrise





br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...