Jesensko sonce

Zadnji vikend so se dogajale same lepe stvari. V soboto zgodaj dopoldne je Gašperjeva nogometna ekipa zmagala. Ko gledaš sijoče oči utrujenih, toda srečnih in ponosnih fantov, ki so zmagali v težki tekmi, ti postane toplo pri srcu. Kot bi te objele tople jesenske barve, kakršne sem občudovala, ko smo se ta dan popoldne preko Ljubelja peljali proti Vrbskemu jezeru.

Srebrno se je svetlikalo med vejami dreves, katerih listje je ožarjalo pozno popoldansko jesensko sonce. Tako toplo je bilo, da sem kar pozabila, da postaja toplota redka dragocenost, ker se bližamo hladnemu obdobju; za konec tedna napovedujejo sneg, morda celo do nižin.

V nedeljo sva jo mahnila na drug konec Slovenije, na Dolenjsko. Zgodaj zjutraj je bilo, ko narava še ni odgrnila puhastega pregrinjala, skozi katerega je bilo mogoče zaznati le nežne obrise okolice. Kdaj pa kdaj je meglo samo za hipec predrl svetleč oranžen sončni žarek in se spet hitro potuhnil v sladkorno peno, dokler naju ni tik pred ciljem, malo pod vasjo Dobeno pozdravilo toplo jesensko sonce. Nato pa naju je grelo ves dan, pa ne le sonce. Tako lepo je biti med ljudmi, ki se imajo radi in si znajo to iskreno povedati in pokazati.

"Nobel"

Te dni smo uživali ob Vrbskem jezeru na Avstrijskem Koroškem. Z otroki smo šli v sosednjo vas, nekateri s kolesi, drugi peš, tretji z rolerji. Spotoma smo jih vzgajali: "Vozite po označenem delu kolesarske steze, tukaj so urejeni in natančni." Vsi travniki so pokošeni, cvetje aranžirano po barvah, igrala nepolomljena. Ob poti smo naleteli na samopostrežno njivo gladiol in sončnic. Natrgaš, kolikor želiš in plačaš v železno blagajno, postavljeno ob njenem robu, v skladu s cenikom ob njej. Komentirali smo zanimivo idejo: "Pri nas to ne bi šlo, nismo tako urejeni." Sedli smo v enega od nobel lokalov ob jezeru. Ni važno katerega, vsi so nobel. Spili smo dve kavi in nekaj sokov ter plačali 22 ojrov. Hm, poceni pa ni ta urejena dežela. Ena od prisotnih dam je podvomila: "Znesek je prevelik, nekaj ni v redu, tudi računa nismo dobili." Ko ga je zahtevala, je iz njega hitro ugotovila, da je natakarica zaračunala kavo preveč. Ta tega ni tajila, takoj je segla v denarnico in na mizo so zažvenketali trije kovanci. Opravičila pa nismo slišali.
Kdo je torej urejen?

Vrbsko jezero