Fabriano

Z

J

Fabriano, mesto v italijanski pokrajini Marke, vsako pomlad zbere slikarje akvareliste iz vsega sveta. To se dogaja prav ta vikend. Seveda me je dogodek vlekel kot magnet in navsezadnje se je res vse tako izšlo, da sva se lahko da es navsezgodaj zjutraj odpeljala sem. Dobrih 600 km, kaj pa je to takega v teh časih? Še posebej, če greš lepo zlagoma in spotoma še kaj pogledaš. Denimo lepo Chioggio na robu beneške lagune, prave male Benetke, lepo skrite v senci velike sestre, kar pomeni nič turistov v mestecu, kot narejenem za pohajkovanje, kofetkanje itd. Fotka sledi na koncu tega prispevka.

V Fabriano sva prispela v času sieste, zato sva našla zaprta vrata hotela Arrivederci e grazie, kjer sem rezervirala sobo, s težavo priklicala nekoga, ki je za silo znal angleško in po pol ure pričakala prihod fanta s ključem. Vse skupaj je bilo malo smešno, a se nisva jezila in zato sva bila nagrajena s kavico in miniaturno sobico ter se zadovoljna odpravila v nekaj minut oddaljen center mesta, o katerem ne vem (še) nič, a mi je na prvi pogled že všeč. Palače, cerkve, trgi in trgci, ozke ulice, malo ljudi, posode z rožami in zelenjem pred vrati, hiše iz opeke, vse nekako starinsko, kot bi se zbudil v nekem drugem času. Danes je malo nevsakdanje, ko na vsakem vogalu naletiš na kakšnega slikarja, ki zavzeto poskuša ujeti njegov utrip na papir. Počutim se kot riba v vodi. Slabo polovico slik tokratnega bienala, ki so razstavljene na različnih lokacijah po mestu, sva si ogledovala nekaj ur danes, drugo sledi v naslednjih dneh. V živo sem videla slike avtorjev, ki jih sicer "poznam" samo s FB. Morda se bo dalo koga videti tudi v živo pri delu. Tukaj je tudi nekaj znanih ponudnikov slikarskega materiala, poleg papirja Fabriano tudi Escoda čopiči in Daniel Smith barve. Joooj, a me kdo lahko razume, kaj se mi mota po glavi? 

Aja, pa še to. Napovedali so dež in mraz, temu ustrezno sva se oblekla, zato nama je bilo danes tes vroče, ko naju je  pričakalo toplo, pravzaprav vroče sonce, kakih 25 stopinj. Bi se človek smel pritoževati zaradi lepega vremena? Mogoče pa naju že jutri "potolaži" napovedani dež, haha. Mi je vseeno.

V majhnem mestu hitro naletiš na sorodno dušo. S slikarjem Francem Golobom je nekaj uric ob pivu minilo kot bi trenil. Zelo, zelo zanimiv gospod.

Bil je en lep dan.