23. januar 2016

Kaj delam, ko ne delam


Ker ima moj blog tudi podpodrubriko akvareli, je prav, da kdaj pa kdaj objavim, kaj delam, kadar "nič ne delam". Nekateri delovanja, pri katerem ne uživajo, ne štejejo za delo. Meni pa se zdi, da delo, pri katerem ne uživaš, ni dosti vredno.
Evo, najprej nekaj portretov. Naslovni je avtoportet, ki sem ga naredila tako, da sem v eni roki držala majhno ogledalo, v drugi pa čopič. Čisto vsaka guba ni narisana (tako se pač dela portrete po moje), a vnuka sta vseeno prepoznala podobnost. No ja, tudi drugi: "Ima nekaj tvojega v sebi, mogoče usta, ali pa oči, mogoče izraz, kaj pa vem, ja seveda, to si ti." Približno tako so komentirali. Zagotavljam, da je uhan avtentičen.

V nadaljevanju so gospe, v glavnem moje sošolke na tečaju slikanja.


Poskusila sem z akti, zgleda bolj preprosto kot se je izkazalo v praksi. Vaja, vaja, vaja ...


Tale rdečelaska je nastala kar sama od sebe, ko sem nekaj časa gledala prazen list. Meni je všeč. Mislim, da se bo zgodba še nadaljevala.


Vsaj kdaj pa kdaj je treba narisati kakšen šopek, čeprav to ni moja priljubljena tema. Da se malo polepša kakšen pust dan.



In za konec še zima. Je čista domišljija, prizor je nastal v moji glavi. Kaj pa naj naredim drugega, če letos ni nič snega. No ja, ga tudi ne pogrešam preveč.






Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

Ni komentarjev:

Objavite komentar

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...