18. maj 2013

Dolenjska





Če bi me nepripravljeno, denimo sredi spanja, vprašali, katera slovenska pokrajina mi je najljubša, bi brez dvoma odgovorila Dolenjska. Odgovor bi prišel iz srca, ne iz glave. Seveda ima Slovenija nešteto naravnih in drugih čudes, nekatera so znana po vsem svetu in smo nanje vsi ponosni, a meni je nekako najbolj po duši Dolenjska. Nič špičastega nima, niti visokih gora, niti globokih sotesk, pač pa je vsa mehka in lepo zaobljena. To mi je všeč, posebej zdaj, ko je vse zeleno in travniki še niso pokošeni, pač pa polni cvetja vseh barv.
Danes nas je na Dolenjsko zvabil naš nogometaš Gašper. V Šentjerneju smo navijali za rumene in vpili bravo. Čeprav so bili naši za pol glave manjši od nasprotnikov, so poleg nogometnega znanja pokazali še toliko srčnosti in borbenosti, da smo jim na koncu kljub porazu vsi gledalci iskreno zaploskali.
Potem pa sva po najbolj stranskih poteh zelo počasi odkrižekražala proti domu in spotoma  naletela na marsikaj. Malo dlje sva se zadržala v Šentrupertu, kjer so na ogled postavili kozolce, kakih 20 jih stoji na 2,5 hektarjih, vmes so sprehajalne poti. V tem projektu je še veliko razvojnih možnosti, a kozolci so zelo lepi, pa tudi Šentrupert je prijazen kraj z osrednjim trgom in mogočno cerkvijo sv. Ruperta, lepa je zunaj in znotraj. Strop ima poslikan z rožicami. Malo naprej je Vesela gora, na vzpetini so kapelice, na vrhu pa cerkev, ki je tudi poslikana z rožami po stropu in po tleh. Od tod sva se spustila v dolino Mirne, nato pa čez hribčke in dolince odvijugala proti Litiji, vmes pa obujala spomine, ki imajo svoj domicil v teh krajih, denimo Tihaboj, Velika goba, Čeplje, Javorski pil, Dole in tako naprej. Naletela sva na delujočo ogljeno kopo, iz katere se je sukljal dim; dandanes se jih ne vidi več prav pogosto.
Naj za konec omenim še deteljo. Rdečo deteljo z latinskim imenom trifolium incarnatum, prav zdaj cveti temno rdeče, pravzaprav krvavordeče. Angleži jo imenujejo crimson clover. Na enem travniku jo je bilo toliko, da je bilo vse rdeče. Najbrž se čudno sliši, če rečem, da te detelje zlepa ne bom pozabila.
Toplar iz Dežele kozolcev
Vesela gora
ogljena kopa
trifolium incarnatum



Share this Post Share to Facebook Share to Twitter Email This Pin This

Ni komentarjev:

Objavite komentar

br
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...