Domače gnezdo

Mladi kosi. So trije? Ali dva?

Mi imamo mladičke. No, pravzaprav jih nimamo mi, pač pa Kosovi: gospod kos in gospa kosovka. Samo zato, ker sta si za letošnjo rezidenco izbrala parcelo na vrhu naših grabelj, ki so naslonjene zadaj na vrtno hiško, si še ne moremo lastiti njunega naraščaja.
Sploh nisem opazila, kdaj sta si spletala gnezdo. Izbrala sta strateško lokacijo čisto pod streho na vogalu hiške, od koder lahko oprezata, če bi se bližal kak nepridiprav. Čisto slučajno smo opazili njuno domovanje, ko so se začela spomladanska vrtna dela. Ko je šel F po grablje, je nehote skoraj zagrabil gnezdo, novico pa zaupal samo najožjemu krogu. To je bila velika skrivnost, ki sta jo znala čuvati tudi otroka. Katarina je šla mimo hiške po prstih. Samo od daleč smo oprezali, kaj se dogaja. Navadno je mati kosovka sedela v gnezdu na jajčkih, ata kos pa brskal po travi za črvički in drugimi priboljški.
Nekaj dni je tega, ko sta  za kratek čas kar oba zapustila gnezdo in hitela nabirat črve na sveže prekopani zemlji. Obilje gomazeče hrane je bila prehuda vaba, doma pa lačni mladički. Gotovo sta vmes kaj pogledala proti domu, kaj pa vem. Iz prepletene slame so že kukali majhni kljunčki. Ne vem natančno, ali sta dva ali trije.
Enkrat te dni bo mladež morala zapustiti gnezdo. Vsaj za kratek čas. Kdo ve, kako se bodo mladički in njihovi starši ob tem počutili. Se bodo veselili nove izkušnje? Jih bo strah? Kako bodo vedeli, da je ravno pravi čas za malo samostojnosti? Je pri ptičkih tako kot pri ljudeh: eni so vandrovci, drugi bolj zapečkarji?
Mislim, da tako za ene kot za druge velja, da domače gnezdo nista samo prazni besedi.