15. maj: Ansiao - Condeixa a Nova

Kdaj ste nazadnje duhali mrvo, posušeno seno? Danes je bil tukaj pravi dan za košnjo, sušenje in spravilo sena. F se je ob tem spomnil sodelavca, ki je šefa prosil za dopust, ker "mama mrva". Z razumevanjem je dobil 3 dni plačanega zaradi smrti v družini. Čez dobra dva meseca, ko se je kosila otava, je spet prosil za dopust, ker "mama mrva". Šef se ni dal, vsaka dva meseca pa mama ne umre, kaj se to pravi! In dobil razlago: "Buhnedej, ni mama mrva, mora devat, mama mrva."
Dišeče dopoldne naju je peljalo mimo travnikov in kasneje skozi borov gozd, v katerem je bil skoraj na vsako drevo pritrjen korček, v katerega se je scejala drevesna smola. Lončene zamenjujejo s plastičnimi, obliko korca pa so ohranili.
V Alvorge, vasici na hribu, sva pred barom bosonoga žulila vsak svojo flaško Sagresa mini, ko je pristopil Carlos in vprašal, če želiva carimbo (žig). Peljal naju je v krajevni urad, kjer sva poleg žiga dobila še vsak svojo spominsko zastavico in turistični prospekt. Sam pa se je ponosno postavil med prapore za fotografiranje. Temu se reče privrženost svojemu kraju.
V Rabacal sva prišla malo čez poldne in zavila v prijetno hladno restavracijo. Kosilo je bilo odlično, posebej jaz sem bila navdušena nad polenovko a bras, pripravljeno s krompirjem, čebulo in jajcem. Za kosilo z vključenim vinom in kavo sva za oba plačala 13€. Zaradi (pre)polnega želodca sva hodila počasi in se veselila bara v vasici Zambujal čez 5 km. A pričakovanje se ni izšlo, ker je bil bar zaprt zaradi smrti lastnika , je povedal sovaščan. Marsikaterega bara, ki ga napoveduje knjižica, ni več, medtem ko do zdaj še nisva naletela na kakšnega novega. Kaže, da to ni prav donopsna dejavnost, ki bi mikala mlade.
Počasi sva nadaljevala pot med nasadi oljk, bilo je zelo vroče, ko se je za nama ustavil mercedes, v njem so bili trije dobro razpoloženi gospodje. Ponudili so nama vožnjo, kar sva odklonila, eden od njih pa je povedal, da je v Condeixa a Nova lastnik prenočišča, ki sva ga izbrala za današnji cilj in kamor sva po naslednjih štirih urah tudi prišla. Naju je že pričakoval, ta čas je že malo odspal in ni bil več tako prešeren, a vseeno prijazen. Pred leti je delal krajši čas v Nemčiji, za silo smo se sporazumevali v nemščini, za poglobljen pogovor pa smo vsi skupaj znali premalo.
Za jutri spet napovedujejo 33 stopinj, torej bo treba zgodaj na pot.

Mak in oljke

Smola se steka v lončen korček.

Zambujal, pričakovanega bara ni več.

Vroooče!

Carlos iz Alvorge.

Mama mrva