26. maj: Fasha - Rubiaes

Včeraj naju je zbudilo ptičje ščebetanje, danes pa dežne kaplje, ki so tolkle po strehi. Takšna prebujanja so vsekakor prijetnejša kot zvok budilke.
Luis je bil že v vrtu, nabiral je maline za Mario, ki je še spala, z Luisom pa smo se še enkrat poslovili. Oba z Mario sta res zelo prijetna človeka, upam, da se bomo še kdaj srečali.
Dež je malo ponehal in spet začel, dokler se ni pošteno ulilo, zato sva že čez dobro uro že vedrila v baru, pila čaj in degustirala nove vrste kolačkov (no, ja, niso me prepričali). Vmes je ponehalo deževati, zato sva zlagoma nadaljevala pot skozi vasi, ki so si sledile druga za drugo. Veliko traktoristov se je že vračalo z njiv, delo je bilo v polnem zamahu. Videla sva dve ženski, ki sta vpregli kravo, da je vlekla poln voz gnoja na njivo. Nasproti nama je prihajala ženska s šopkom rož v eni roki, na glavi je nosila posodo, polno pravkar nabranih jagod. Vzela jo je z glave in nama ponudila dve najlepši ter zaželela srečno pot.
V  Ponte de Lima sva prišla skozi zelo lep drevored starih platan. V mestu so se pripravljali na neko veliko prireditev, ker so se zbirali številni obiskovalci. Nisva imela časa raziskovati, za kaj gre, čakalo naju je še 18 km, zato sva si na tržnici kupila jagode in spila kavo ter nadaljevala pot po mostu čez Rio Lima. Še prej pa sva poslikala nekaj bronastih kipov, v tem mestu jih je posebej veliko.
Zelo lepa kamnita pot se je vila navkreber med polji in zaselki, ves čas naju je spremljala domača glasba iz zvočnikov, ki so jo navijali na ves glas. Je bilo to zaradi prireditve ali kakšnega praznika? Naju ni motila.
Navadno hodim zadnja, zato ne vem, zakaj sem se tokrat na ozki poti zrinila naprej. Hodila sva v klanec po stezi ob kamniti škarpi, ko sem pol metra pred sabo zagledala dve velikanski prepleteni kači. Odrevenela sem, onidve pa ne; prva je hitro smuknila v bližnjo luknjo, druga, najbrž on, pa je prav elegantno in počasi odvijugala po škarpi navzgor, da sem uspela še pofotkati njen zadnji konec, preden je na drugo strani spolzela v svoje skrivno domovanje. To bližnje srečanje me je precej pretreslo, želela bi si postanka, a nanj ni bilo mogoče računati še vsaj pet km.
Včasih se zgodi, da se človeku želja uresniči, še preden jo izreče. Pojavila se je risba ribe in na tabli napis Riba Rio, kmalu zatem pa tudi samoten lokalček nad reko Labrujo, ob kateri sva hodila. Mali možic nama je prinesel 10 malih pečenih ribic, ki jih je prelil s toplo marinado iz čebule, olja in kisa, dodal košarico kruha in steklenico vina verde. Ter poniknil v svojo siesto.
Vzela sva si čas, sezula čevlje. Kruh sva pomakala v slastno omako, srkala vino in preprosto uživala toliko časa, da se na stopalih ni več poznal vzorec od nogavic. Potem pa so palci spet oživeli in pomigali: treba bo naprej!
Mimo bara Nunes s kapelico, v kateri stoji otožen kip sv. Jakoba, ter mimo vodnjaka s tremi izviri, kjer sva si napolnila rezerve vode, sva zakorakala strmo proti Alte Portela Grande. Hrib ni visok, le dobrih 400 metrov, a pot je speljana zelo strmo navkreber, da si čisto moker, na vrhu pa imaš tak dober občutek planinske klime. Naredila sem Sašin  brdz in posnetek posebej zanjo.
Dol je šlo lažje in kar hitro sva prišla do pensao O Repouso do Peregrino. Po tuširanju sva se vrgla v žehto, saj danes prijetno piha, pa še sušilo se bo lahko pod nadstreškom. Kmalu zatem so nas sedem romarjev odpeljali v 3 km oddaljeno restavracijo na večerjo. Razen Wernerja drugih nisva poznala, pri večerji (meni peregrinos z dodatkom gore krompirja in riža) pa sva spoznala Nemca Gisele in Bernharda, ki sta na caminu prvič. Začela sta v Portu, delata krajše etape do 15 km dnevno, a Bernhard že leta sanja o Camino de la Plata od Seville do Santiaga (1000 km zelo samotne poti). No ja, začela sta, zakaj pa ne enkrat tudi to. Prijetno smo klepetali, zdaj postaja skupno bivanje malo bolj podobno običajnemu caminarskemu življenju. Novih srečanj ne štejeva več, ker jih je že toliko.

Kofetek v Ponte de Lima.

Ponte de Lima

Camino skozi gozd.

Jakob na poti iz Fashe do Ponte de Lima

Quinta, kmečko posestvo

Sašin brdz na Alto Portela Grande

Žalostni Jakob iz kapele N.S. Nieves

Nebo je padlo v vodo.

Pri vodnjaku Tres Bicas

Bom diia, izvolita sveže jagode.

Pol druge kače

Ne spomnim se kje, a lepa je vseeno, modra kot nebo.

Drevored platan na vhodu v mesto Ponte de Lima.