25. september 2013

Kaprije, ribe

Ko sva se odpravljala na Kaprije, so nama rekli, da bova na otoku težko dobila ribe, zato naj si jih prineseva iz šibeniške ribarnice. Tako sva tudi naredila, a vseeno sva ves čas malo spraševala naokoli, če bi se jih kje dalo dobiti. Sveže, seveda. Do danes neuspešno. Danes pa sva čisto slučajno izvedela za več ribičev, pri katerih se da kupiti svežo morsko živelj.
Ko sva dopoldan sedela pri Loli in pila kavo, je mimo prišla domačinka z vrečko rib. F je stopil za njo in rada mu je razkrila, kje se jih dobi, še več, kos poti je šla z nama, da je pokazala pravo hišo. Tako sva spoznala Kapetanova: Pere in žena Vesela, on jih ima 82, ona 78, kar ni ovira, da bi ne šla vsak dan na ribolov. Današnji izplen je že prodal, ostalo mu je še kaki dve kili manjših rib, dal je vse za 30 kun. Pa še šilce loze vsakemu in sebi, da smo nazdravili, ker sva prišla v njegovo hišo. Pišejo se Radovčič, enako kot večina drugih na otoku, po domače pa so Kapetanovi, ena starejših rodbin na Kaprijah. Njuna hiša je stara 120 let, njihov rod pa je živel tu od začetka naselitve. Včasih so imeli spodaj v hiši tudi bife, zdaj pa so mladi odšli. Gospod Pere je bil pomorščak pri Jadroliniji, prepotoval je ves svet, večinoma na potniških ladjah. Zdaj z ženo vsak dan ribarita, skoraj se bo začela sezona hobotnic. pripravljal je vabo zanje. Spodaj je veriga,, s katero malo porožlja po dnu, nad njo pa visijo raznovrstne in raznobarvne sveže ribice, ki privabljajo hobotnice. Lovita s čolna ob različnih urah, vedno prijemljejo. Zanimiv pogovor.
Potem sva šla h Kati, kjer sva včeraj pozabila nahrbtnik, a sva bila prepričana, da je v varnih rokah. In tudi res je bil. Kate je povedala, da se najine ribe imenujejo modrak zaradi modre barve. Boljše so samice in po njenem imava v vrečki samo samice. Kasneje sem pobrskala po spletu in izvedela, da je modrak bela riba, zraste do 30 cm, do 20 cm dolžine je ženskega spola, potem se spremeni v moškega. Je ena najlepših rib Jadrana. In zelo dobrih, to pa lahko povem iz prve roke.
Ribe sva odnesla domov, F jih je očistil v morju, medtem ko je ena velika riba (jaz) plavala naokrog, potem pa sva jih spravila v hladilnik in šla raziskovat predel otoka, ki ga še ne poznava. Iz zaliva sva šla na vzhod skoraj do konca poti ob morju in nato levo v breg na drugo stran otoka. Na začetku je bila ozka steza, v nadaljevanju pa ne več, a sva se nekako znašla, večinoma sva hodila po ograjah iz kamnov in malo poprek. Obuta v superge, brez tega ne bi šlo.
Na drugi strani je lep zalivček, žal usklajen s svojim imenom  Smetna, saj je morje naneslo veliko odpadkov, večinoma plastike. Vse drugo pa je super. Na tleh v morju je mivka, nad zalivom pa sva našla zelo veliko mladih poganjkov divjega česna. Ravno prav za dodatek današnji blitvi s krompirjem. Kar dolgo časa sva ostala, voda je topla, gledala sva jadrnice, ki so se v daljavi vozile mimo tega lepega zaliva. Vrnila sva se po isti poti in domov grede ustavila v konobi Šanpjer. Nobenih drugih gostov ni bilo, zato se nama je lastnik lahko posvetil. Povedal je, da je prejšnjo zimo februarja kuhal v Škocjanu na tednu dalmatinske kuhinje, verjetno bo tudi letošnjo. Teden je bil zelo uspešen, pripeljali so ribe iz Dalmacije, nastopala je klapa iz Šibenika. Drugače pa je najbolj priljubljena njihova jed hobotnica v solati, menda se nikjer v Dalmaciji na najde boljše.
Ta pogovor nama je seveda vzbudil apetit, zato sva pohitela domov delat večerjo. F je šest rib spekel na žaru, medtem sem naredila blitvo s krompirjem, Katino vino se je ohladilo ... In kmalu zatem se je sonce obarvalo v divjo oranžno barvo, tako kot vsak večer in se skrilo za hrib, barvo pa pustilo na nebu, da se je razlila nad vsem kaprijskim zalivom.
.
Pere in Vesela Radovčić - Kapetanova

Modraki
Ribe se najbolje očisti v morju

Modraki na gradelah









1 komentar: