Domači paradajz

Kakovost besedne zveze domač paradajz lahko razume samo nekdo, ki ima na vrtu - domač paradajz. Greš na vrt, tako enkrat proti večeru, ko se je zelenjava naužila  sonca, ko se je paradajz odel v nekaj med karmin in angleško rdečo, barvo paradajza pač, nemara bi bilo primerneje reči, da se je odela. Ker se je tudi močno nadišavila - v paradajzovo skušnjavo, kot bi lahko ta parfumček imenovali.
 No, pa sem pred parimi minutami zares šla na vrt. Dlan sem upognila pod paradajzov trebušček, nežno ruknila navzgor, da se je poslovil od peclja, ga dala v cedilko in med zelenjem poiskala naslednjega in potem še enega in še zadnjega, lepo rdečega. To so naši prvi letošnji. Težko sem se premagala, da nisem že kar takoj na vrtu, pri priči, ugriznila v rajsko jabolko in preskusila, če je to to, kar mora biti. Skušnjava!
Ja, je. Prav ta prav dišeč paradajz je. Pravkar dozorel. Lepo sem ga narezala v skledico, dodala nekaj grške fetke, malo sveže, pravkar utrgane bazilike in ga polila z oljčnim oljem ter potresla s solnim cvetom.
Zdaj vas pa ne rabim več zraven. Čisto sama bom počasi uživala vsak grižljaj posebej. Egoistično? Meni se niti ne zdi.