 |
| Staro drevo v središču vasi Heki |
Danes so se najine (pre)kratke istrske počitnice končale. Zadnji dan je bil popolnoma počitniški, nisva se premaknila iz Heki, pač pa sva se kopala v bazenu, sončila, brala, in ko se je sonce skrilo, preštevala oblake, ki so se premikali sem in tja ter ugibala, če bo spet deževalo. Nisva uganila, kajti deževalo je. K sreči šele potem, ko sva skoraj odhajala. Še prej sta naju z obiskom razveselila Saša in David, ki sta bila na poti na morje.
V Istro in domov je mogoče iti po različnih poteh. Danes sva izbrala pot čez Motovun in po dolini Mirne, malo pred Buzetom pa sva zavila na Vrh in se ustavila v tamkajšnji konobi, kjer sva bila prvič pred kakšnimi 20 leti. Tako kot takrat so nama tudi danes za konec kosila ponudili bisko (liker in bele omele), natočeno v majhne ledeno mrzle glinene kozarčke. V ponudbi pa so toliko napredovali, da zdaj namesto navadne govedine ponujajo boškarina (istrsko govedo). Torej sva naročila fuže z boškarinom. Prav v redu so bili, malo sva obujala spomine, bila sva pa edina gosta v lokalu, kjer se je včasih trlo Italijanov.
Z Vrha sva se spustila v dolino na drugo stran proti Buzetu, od koder sva se prav zlagoma pripeljala domov. Kjer je medtem nevihta dodobra namočila vrt in se malo poigrala s slabo pritrjenimi stvarmi. Če mačke ni doma, miši ... ne, nevihta pleše.
 |
| Motovun |
 |
| biska | | |
 |
| Konoba Vrh |
Ni komentarjev:
Objavite komentar