Vrata

Funchal, vrata v starem delu mesta

V domovih je moderno imeti bolj malo vrat, tudi pri nas smo kakšna že ukinili, večina drugih je v stanju odprto. A še vedno so vrata.
Vrata pomenijo spremembo, čeprav neznatno, včasih na bolje, drugič obratno. So tudi v ograjah, plotovih, mejah, zidovih, plankah. Nekatera so odprta, celo na stežaj, druga zaprta, lahko tudi zaklenjena, trdno zapahnjena, ovita z verigo. Ko sta se francoski princ Luis XIV in španska princesa Maria Theresa v  francoskem mestu Saint Jean de Luz tik ob meji s Španijo v 17. stoletju poročila, so za ta dogodek cerkvena vrata odprli na stežaj. Ko sta mladoporočenca prišla iz cerkve, pa so jih za vedno zazidali in danes lahko v stavbo vstopiš samo skozi majhen stranski vhod. Notranjost je nekoliko temačna. Ne vem, kaj so hoteli s tem dejanjem povedati. Ne spomnim se.
Nekakšna vrata so tudi v človeku. Kdor jih zaklepa, je sam.
V Funchalu, glavnem mestu portugalskega otoka Madeira,  se je prijetno sprehajati po starem mestnem predelu z ozkimi ulicami. Nekatere stavbe so prenovljene, druge dotrajane, v zelo slabem stanju, zidovi so okrušeni, šipe na oknih razbite ali zabite z deskami. Veliko hiš je praznih, zapuščenih, kljub temu pa so le malokatera vrata pozabljena. Ne vem, kdo je prišel na čudovito idejo, da so jih začeli poslikavati, nekatera imajo prav domiselne, zabavne podobe. Na zgornjem kolažu fotografij je zbranih le nekaj med njimi.