Popotovanje od Ljubljane do Maribora

Zamašek ali polž?

Beseda "popotovanje" bi se lahko zdela prepotentna za kratko pot med tema mestoma, a po današnji izkušnji niti ne. Ob tričetrt na devet smo zapustili Ljubljano, da bi okrog desetih spili kavo v Mariboru. Normalen načrt za dobrih 100 km poti.
Kmalu za Trojanami smo obstali, prometna nesreča nekje pri Vranskem.Cesta popolnoma zaprta. Iz predala vzamem fr-slo slovar, po katerem brskam, ko v avtu nimam kaj početi. Odprem na naključni strani, beseda escargot (polž) bi bila primerna, če bi se premikali, a smo stali na mestu, zato poiščem besedo embouteillage (zamašek).
Čez 100 let prometnih zamaškov ne bo, ker se bodo dvignili v vesolje, počakali, da se zemlja premakne  in spustili na cilj (Herman Potočnik Noordung), danes pa smo se po dobri uri, nervozni, ker nismo imeli potovalne kahlice, nekako izvili iz primeža in obrnili proti Trojanam, po postanku pa nadaljevali pot proti štajerski prestolnici po stari cesti. Po polžje.

Ni hmelja, ni koruze

Stavbna dediščina

Opazovali smo pokrajino in stavbno dediščino, nato pa zapuščene nasade hmelja, ki so ga nadomestili s koruzo, da je nastala žalostna podoba opustošene krajine. A ni vse brezupno. Koder so hmelj nadomestili s fižolom,  je ta splezal do vrha opornih žic in še više. Gre nemara za čudežni fižolček, po katerem se bo Jakec povzpel v nebo?

Mariborski palčki

Da ne dolgovezim. V Maribor smo pripotovali po dobrih štirih urah. Mariboržani (poudarek na zadnjem zlogu, kot Parižani) so nas sprejeli kot vedno: gostoljubno in prisrčno. Kulturno.
V srce so mi segli simpatični navihani vrtni palčki, ki krasijo pročelje galerije Hest. Sporočajo mi, da pravljica nikoli ni končana, ker je tudi človekova radoživa domišljija brezmejna.