Debn

Ribnik ob vznožju Debnga

Pravilno se imenuje Debni hrib, Debenji vrh, Deben vrh, ... nima enotnega imena, a zame je Debn, moj bližnji hrib, visok 530 metrov. Že od pomladi nisem šla na Debnga, prejšnjo zimo pa sva bila skoraj vsakodnevna obiskovalca.
Parkiraš pri ribniku (ki že nekaj časa čaka nekoga, da njegovo lepoto prenese na platno), nato pa pol ure malo sopihaš, da prideš na vrh, pogledaš na (megleno) Ljubljano in v slabe pol ure si že spet pri ribniku. Urica ne prehudega napora, da se odlično počutiš.
Zakaj nekaterih stvari, za katere vemo, da so v vseh pogledih koristne, ne delamo? Zakaj potrebujemo posebne notranje in/ali zunanje impulze, da naredimo nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umevno?
Danes se mi je sanjalo, da hodim na Debnga. To je bil notranji impulz. Potrebujem še zunanjega. Čisto majčkenega.