Okrogla zgodba, drugič

Po jutru se dan pozna, je stari pregovor. A šele zvečer lahko presodiš, če je bil dan vreden zapisa na trdi disk (v spomin) ali pa tudi ne. Današnji je bil.
..."Vsak trenutek srečne hvaležnosti je začetek novega obilja," je med drugim pisalo v enem od pisem, ki jih je zjutraj prinesel poštar.
Zadovoljno ujeta v dežju sediva pri Čoklu ob najboljši kavi na svetu, na kateri je Tine umetelno oblikoval srček in rožico. Potem nama je posodil dežnik, da sva se stiskala vse do avta.

Ljubljana, grad

Vmes je prenehalo padati, sedela sva v Makalonci in opazovala, kako so mehurčki poskakovali ob robu kozarca gor proti ... gradu, spodaj pa se je voda pod tremi mostovi svetlikala od svetlo do temno zelene in malo tudi vijoličaste. Vsaka stvar je enkrat prvič, pa čeprav je treba prej prehoditi dolgo pot. Nekaj desetletij.

Ljubljana, Tromostovje

Na novem slikarskem stojalu smo priredili razstavo risbic, ki sta jih G in K narisala za babico. Sonce in mavrica sta čisto na vsaki.
Ko bom imela čas (= ko bom stara), bom gledala stare fotografije. Ena mi je že danes nepričakovano prišla nasproti. Koliko lepih spominov je povzročila!
Peneče se vino dosti obeta. Šampanjec več. Prijetno se je družiti. Biti s svojimi je vse.
Potem sva slonela na balkonski ograji in gledala dva debela ježa; nekaj časa sta krožila spodaj pod lučjo, nato pa sta jo ucvrla v temo zadaj na vrt.